Spletna stran ZLD Bele krajine

TRADICIONALNA VZORNA BRAKADA ZLD BELE KRAJINE 2017

Gostitelj tokratne tradicionalne vzorne brakade ZLD Bela krajine je bila LD Vinica, ki ima svoj revir v najjužnejšem delu Slovenije in meji po reki Kolpi z Hrvaško. Mejna lovska družina Bosiljevo iz Hrvaške slovi po močni populaciji divjih prašičev, ki prehajajo tudi čez reko Kolpo, na Slovensko stran v lovišče LD Vinica. Ni treba posebej poudarjati, da je bila zaradi tega verjetno udeležba na lovu temu primerna. Lovci LD Vinica so v belokranjskem prostoru znani kot vrhunski organizatorji vseh vrst lovskih prireditev.

Zbrali smo se ob 8.uri pri lovski koči na Žežlju. Po pozdravnem nagovoru starešine LD Vinica Lovrin Mirana, so tradicionalno brakado ZLD popestrili tudi belokranjski rogisti in LPZ Bele krajine. Kmalu zatem je gospodar LD Vinica Starešinič Franc pojasnil sam potek lova, pozval na obvezno previdnost in varnost pri izvajanju lova, ter opozoril na obvezno jemanje vzorcev krvi in transport pri morebitnem odstrelu divjega prašiča. Gospodarju LD Vinica Starešinič Francu je pri postavljanju lovcev na stojišča pomagal izkušeni vodja revija Simo Vrlinič, vodenje pogona pa je organizator zaupal  Miroslavu Hudaku.   

 Ob 9.uri so brakirji pričeli s pogonom. Že na samem začetku  pogona nam je lajež lovskih psov in več zaporednih strelov dalo vedeti, da so gonjači uspeli dvigniti divje prašiče. Dobra organiziranost lovcev domače LD Vinica in obenem tudi dobrih strelcev na stojiščih je dalo tudi temu primeren plen. Na koncu smo pri pozdravu lovini izkazali lovsko čast kar dvaindvajsetim uplenjenim divjim prašičem, kar je z one strani Kolpe v hrvaških loviščih kar običajen plen, pri nas pa sicer bolj poredko! 

Po prijetnem druženju, pa se je pravo veselje začelo šele, ko so domači kmetje lovce častili kot junake iz davnega leta 1919, ko so proglasili Viniško republiko, ki je sicer obstala samo tri dni, je pa pustila poseben pečat v tem okolju. Da tod živijo posebni ljudje, ki znajo držati skupaj in razumeti eden drugega, potrjuje tudi dejstvo, da se teh treh dni obstoja Viniške republike v vseh generacijah do sedaj ni nihče sramoval, in kot je dejal njihov veliki rojak slovenski pesnik Oton Zupančič :« ah Silvin vem – teh krajev ne pozabi, kdor se svetlobe njih je nasesal..«    

Zapisal tajnik ZLD Bele krajine:

Tadej Burazer      

ODŠEL JE OD NAS ANTON VRŠČAJ TONI

7. 2017 se je za vedno poslovil od nas Anton Vrščaj- Toni, dolgoletni predsednik Zveze lovskih družin Bele krajine (1996 do 2016), član komisije za mednarodne odnose LZS (1997 do 2005) in predsednik koordinacijskega foruma CIC za srednjo in jugovzhodno Evropo (2013 do 2017) ter član UO LZS (2001 do 2016). Na njegovi zadnji poti se je zbrala velika množica lovcev iz domovine, Evrope in nekdanje Jugoslavije. Prisotnost številnih lovcev je poudarjala njegov velik prispevek razvoju lovstva na območju Bele krajine, Slovenije in v svetu ter njegovo veličino kot človeka in lovca. Kljub svoji bolezni je do zadnjega ostal predan Lovstvu, saj se je kot predavatelj še v juniju z veseljem udeležil prvega tabora mladih lovcev na Bistrici pri Črnomlju in z učenci vztrajal do poznih večernih ur. Vedno je bil podpornik naprednih idej za izboljšanje lovstva in nikoli ni poznal besed tega se ne da ali to je nemogoče storiti.

Toni se je rodil 18. 11. 1948 v Črnomlju, lovski izpit pa je opravil kot član LD Črnomelj leta 1974, kjer je nato opravljal funkcije člana UO LD, gospodarja in starešine. Bil je in inženir lovstva in varstva narave, lovski mojster, lovski čuvaj in predavatelj na tečajih za lovski izpit.

Kot predsednik Zveze lovskih družin Bele krajine je veliko prispeval tudi na kulturnem področju, saj je bil vedno pripravljen podpreti delovanje lovskega pevskega zbora ali skupine lovskih rogistov, spodbujal je razvoj lovskega strelstva in lovske kinologije. Bil je tudi eden od začetnikov tradicionalnega Zbora lovcev Bele krajine. Posebno velik je bil njegov prispevek pri ustvarjanju dobrih odnosov z obmejnimi lovci iz sosednje Hrvaške, zato so ga že na začetku njegove lovske poti sprejeli za svojega cenjenega tovariša. To je potrdila tudi udeležba mnogih hrvaških lovcev, ki so se na dan njegovega pogreba prišli poklonit njegovemu spominu. Za zasluge v lovstvu je prejel poleg družinskega priznanja in priznanja OLZ II in plakete glasila Lovec III. stopnje tudi odlikovanja LZS: znak za lovske zasluge in rede III. II. in I. stopnje.

Belokranjski lovci se bomo Tonija spominjali kot prisrčnega človeka in lovskega tovariša, enega tistih zadnjih lovcev, za katerega lahko rečemo, da je imel še čast okusiti tisto »pravo jago« in pokončno prenesti vse spremembe v lovstvu, ki so nas spodbudile k razmišljanju, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo … In če kdo, potem je bil Toni tisti, ki nas je naučil gledati z dostojanstvom prihodnosti v oči, pa naj si je bila še tako siva …

ZLD Bele krajine

– T. B.

Spremni obrazci za pošiljanje vzorcev za preiskavo divjadi