LD Metlika

Nesporno je, da je bila Lovska družina Metlika ustanovljena leta 1946, saj obstaja zapisnik ustanovnega občnega zbora, ki je bil pred 61 leti in sicer 18. avgusta 1946 v
mestni hiši v Metliki. Takratne lovne površine je Lovska družina Metlika dobila v zakup proti plačilu. Leta 1954 pa smo lovci Lovske družine Metlika dobili lovišče v upravljanje in v tem času smo začeli s prvimi vlaganji v lovišče in sicer fazana in jerebice, predvsem fazan je od takrat stalno prisoten v lovišču. Glavna lovna divjad pa je bila skozi vsa leta v Lovski družini Metlika predvsem poljski zajec in srnjad.

Sicer pa se lovci kot organizirana skupina prvič pisno omenjajo v Metliki že leta 1871 in prva znana fotografija metliških lovcev, ki je ohranjena, je iz leta 1911. To bi dajalo slutiti, da so bili metliški lovci tudi pred prvo svetovno vojno organizirani v društvo. Glede lovišč in lova pa so seveda vladale povsem drugačne zahteve kot danes. O metliških lovcih med obema vojnama (1918-1941) ni mogoče reči ničesar povsem zanesljivega, ker je arhiv, v kolikor je sploh obstajal, izginil. Iz ohranjenih drobcev pa le izvemo, da je bilo na področju današnje metliške občine 7 lovišč in 25 lovcev članov lovskega društva, ki so bili večinoma mestni veljaki, javni delavci in pomembnejši meščani, tu je šlo predvsem za prestiž.
Po drugi svetovni vojni so takratne oblasti z zakonom ukinile vsa predvojna društva, ki so se morala, če so hotela obstojati, ponovno ustanoviti. Tako se je Lovska
družina Metlika ustanovila omenjenega leta 1946 na današnjem ozemlju Lovske družina Metlika in Lovske družine Suhor in štela 41 članov, kar je bilo za tiste čase veliko število. Lovišče pa je merilo preko 8000 ha. Po letu 1954 pa se je lovišče Lovske družine Metlika zaradi zakonodaje razdelilo na dva dela, in sicer na Lovsko družino Metlika in Lovsko družino Suhor in v teh okvirih oziroma mejah obstaja Lovska družina Metlika še danes.
Danes razpolaga Lovska družina s 5000 ha površine, in sicer od tega s 3000ha lovne površine, predvsem zaradi gostote naseljenosti in velikega števila naselij. Da je lovišče specifično, pove podatek, da je preko 2/3 meje lovišča državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, tako da je severna in južna meja lovišča državna meja.
Površine lovišča so v glavnem mešani gozdovi, kmetijske površine ter vodne in močvirne površine. Od divjadi pa je v lovišču prisotna v glavnem vsa divjad. Od male
divjadi predvsem poljski zajec, lisica, jazbec, divja mačka, fazan in raca mlakarica. Od visoke divjadi pa predvsem srnjad, prehodno pa divji prašič in zelo redko tudi jelenjad. V Lovski družini Metlika smo si lovci z ogromno odrekanja, prostovoljnega dela in lastnimi sredstvi zgradili svoj lovski dom, na katerega smo zelo ponosni, saj koristi za prireditve nam lovcem, kakor tudi ostalim občanom.

Edini v Beli krajini smo si uspeli narediti avtomatsko strelišče na glinaste golobe in imamo močno in dobro strelsko sekcijo v lovski družini. Strelišče pa uporabljajo tudi ostale belokranjske družine. Danes ima Lovska družina Metlika 73 rednih članov, 2 pridružena in 6 častnih članov. Zelo aktivno delujemo preko Lovske zveze Slovenije in Zveze lovske družine Bele krajine. Upamo, da bo, ne glede na težnje po spremembah lovske zakonodaje, naše delovanje tudi v bodoče tako uspešno.