LD Vinica

Pisalo se je leto 1946, ko so takratni lovski navdušenci ustanovili Lovsko družino Vinica. Ustanovnih članov je bilo 16, na žalost pa danes ni nobenega živečega. Hvaležni pa smo jim za temelje LD in za začrtane cilje dobrega gospodarjenja z loviščem, varstvom in gojitvijo divjadi.
V letu 2007 šteje družina 58 rednih članov, imamo pa tudi pet častnih članov ter enega kandidata za pripravnika.

Družina upravlja z okoli 6400 ha lovskih površin. Značilna divjad je srnjad, jelen, divji prašič, medved in v zadnjem času tudi ris. Intenzivno kmetijstvo z uporabo nove
tehnologije in strupenih škropiv je uničilo poljsko jerebico in fazana, medtem pa se stalež divjega zajca iz leta v leto povečuje. Za sonaravno krmljenje divjadi skrbimo z obdelavo krmnih njiv ter odvisno od vremenskih razmer tudi z zimskim krmljenjem. Dodatno skrbimo za krmljenje s petimi avtomatskimi krmilnicami, katere so nameščene
tako, da pokrivajo celotno lovišče. Letno porabimo v ta namen cca 4000-5000 kg merkantilne koruze. Skrbimo za polnenje solnic, čiščenje lovskih stez in kaluž, predvsem
pa za hitro odpravljanje in sporazumno reševanje škode, ki jo povzroča divjad na kmetijskih površinah.

Zavedamo se da dobri odnosi med članstvom zagotavljajo ustvarjalno harmonijo pri upravljanju lovišča, kakor tudi pri varstvu in gojitvi divjadi. Glede na število članov imamo sorazmerno visok odstotek izprašanih lovskih čuvajev, preglednikov za uplenjeno divjad in mentorjev za pripravnike. Leta 1972 smo razvili svoj lovski prapor, ob 50-letnici je bil obnovljen ter obogaten z dodatnimi žebljički. V letu 2006, ob praznovanju 60-letnice, pa smo razvili nov prapor, na katerega smo še posebej ponosni.

S prostovoljnim delom in prispevki članov je bila zgrajena lovska koča, kakor tudi pomožni objekt zdraven nje ter avtomatsko strelišče. Skrbimo za redno vzdrževanje le-
teh, tako da smo preteklo leto na novo osvežili barvo na fasadi lovske koče ter obnovili napise.
Da so vsa dela v lovišču kvalitetno opravljena, naredijo člani naše LD vsako leto več kot 2000 prostovoljnih delovnih ur. Vse pa je to v javnosti premalo opazno, verjetno je vzrok za to v skromnosti, oziroma ne pojavljanju v medijih. Mislim, da smo pomemben del civilne družbe, katera ogromno naredi pri varstvu in gojitvi prosto živečih živali.
Tudi v bodoče bomo morali skrbeti za sonaravno gospodarjenje s prosto živečimi živalmi, skušali vplivati na ohranjanje naravnega okolja, omejevati vznemirjanje lovišč,
pridobiti remize za malo divjad, pravično odpravljati škodo, ki jo povzroči divjad in ves dohodek od uplenjene divjadi vračati nazaj v lovišče.
Vse to bo zahtevalo od nas veliko prostovoljnega neplačanega dela. V zadovoljstvo nam bo ohranjena narava, primerna številčnost divjadi in dobri odnosi z vsemi uporabniki
prostora. Če bomo to dosegli, bomo lahko še naprej s ponosom skrbeli za lovske običaje in nosili lovski kroj.

Naša dolžnost je, da ohranimo naravo tako, kot smo jo prejeli od naših dedov tudi za naše vnuke.